Če poznamo nekaj simptomov pomanjkanja osnovnih hranil v rastlinah, lahko bolje nadzorujemo rast ter zagotovimo, da dobijo pravilno količino hrane. Vendar je pomembno razlikovati med makro hranili, ki se absorbirajo v velikih količinah, in mikro hranili, ki so tudi potrebni za prehrano, vendar le v majhnih količinah (visoke ravni teh hranil jih lahko poškodujejo).
Odvisno od rastne faze in glede na genetiko, potrebujejo rastline zdravo prehranjevanje. Kalcij in magnezij sta nujna hranila v njihovi prehrani, tako kot so pomembni v pravih količinah fosfor, železo, dušik, kalij in mangan. Pomanjkanje teh bistvenih hranil v rastni fazi lahko povzroči težave v rastlinah, saj to lahko opazimo na končnem pridelku.
Makro hranila (NPK)
Fosfor (P)
Je bistveno hranilo, saj je eden od potrebnih elementov za prenos energije skozi rastlino. Fosfor pomaga zgraditi celice, DNA, proteine in encime. Višje koncentracije fosforja najdemo v razvitih predelih rastline.
Pri mladih rastlinah je prisotnost fosforja nujno potrebna za dobro rast, saj v prvi četrtini življenja absorbirajo več fosforja.
Pomanjkanje fosforja najprej opazimo na starejših listih. Vrhovi listov se ovijajo navzdol, rast se upočasni. Na listih se pogosto pojavijo temno zeleni madeži ter robovi listov odmirajo (nekroza), vrhovi so, kot da bi bili ožgani. Večina rastlin potrebuje (porabi) več kalija, dušika ter magnezija, kot fosforja. Preveč fosforja lahko privede do nestabilne porabe mikro in makro elementov.
Dušik (N)
To je eno najpomembnejših hranil, ki jih potrebujejo rastline. Je bistveni del beljakovin, klorofila, vitaminov, hormonov in DNA. Dušik je sestavni del encimov, zato ima dejavno vlogo v metabolizmu rastlin, ki spodbuja njihovo rast. Nekateri pozitivni učinki dušika v rastlinah so večji listi, gostejše veje in daljša rastna faza.
Zaradi pomanjkanja dušika se sčasoma pojavi tudi razgradnja klorofila, ki se najprej pokaže na starejših listih, ki postanejo bledo zelene barve. Sčasoma listi porumenijo ter odpadejo. Pomanjkanje dušika lahko vpliva tudi na korenine rastlin. Če primanjkuje dušika v zgodnji fazi rasti, je celotna rastlina poškodovana in se rast upočasni.
Kalij (K)
Kalij je prisoten po celotni rastlini in je bistvenega pomena pri prenašanju vode skozi celotno rastlinsko strukturo. Prav tako je nepogrešljiv za odpiranje in zapiranje stomatov (listne pore) ter na pridobivanju moči in kakovosti rastline.
Tudi pomanjkanje kalija se pokaže najprej na starejših listih, ki postanejo rumenkasti, ožgani na robovih ter z manjšimi luknjicami, ki se počasi večajo. Stebla so krhka. Starejši listi se lahko ovijajo navzdol. Vegetativna rast se upočasni ali celo preneha. Predoziranje kalija ovira porabo kalcija in magnezija. Pomanjkanje kalija lahko povzroči kopičenje soli (natrija) okoli korenin rastline. To poznamo kot "blokado hranil".
Mikro hranila
Kljub temu, da so mikro hranila bistvenega pomena za rast in zdravje, jih rastline ne potrebujejo veliko.
Železo (Fe)
To je mikro hranilo, ki je v večjih količinah lahko škodljivo za rastline in ga težje absorbirajo, ker je navadno prisotno v zemlji kot netopna sestavina.
Pomanjkanje se manifestira najpogosteje kot kloroza med listnimi žilami na mladih listih, z žilami zelene barve, medtem ko ostanejo starejši listi neprizadeti. Prizadeti listi so običajno manjši od normalnih. V najhujših primerih novim listom primanjkuje klorofila, vendar listi nimajo madežev. Preveč železa se kaže v rjavenju listov z majhnimi rjavimi madeži. Razmerje železa in žvepla, ki ga imajo rastline na voljo, vpliva na njihovo sposobnost sprejemanja dušika. Absorpcija železa je močno odvisna od pH. Običajno kisla tla vsebujejo dovolj železa za rastline.
Mangan (Mn)
Mangan najdemo v visokih koncentracijah v "meristemu" (aktivno rastlinsko tkivo, ki vsebuje nediferencirane celice, ki se nahajajo v conah rastline, kjer poteka rast) ter v manjšem obsegu v koreninah in steblu.
Pomanjkanje prizadene najprej mlade liste, kloroza med listnimi žilami, bleditev listov, listne žile ostanejo zelene. Najpogosteje se pojavlja v baznih sredinah. Pomanjkanje se kaže podobno kot pomanjkanje magnezija. Preveč mangana rastlino ovira pri porabi cinka in železa, upočasni rast ter povzroča okrogle madeže na starejših listih.
Visoka raven pH-ja lahko povzroči pomanjkanje mangana, ker z visokim pH-jem, mangan postane manganov dioksid, ki ga rastlina ne more absorbirati.